(NE)ZDRAVA VOŽNJA Z AVTOMOBILOM

Ljudje smo aktivni in pasivni udeleženci v cestnem prometu. Vožnja z avtomobilom je postala vsakodnevna obremenitev in slog življenja. Telesa voznika in potnikov so izpostavljena vibracijam in drugim silam. Vibracije lahko, skupaj z nepravilnimi nastavitvami sedežev, povzročijo različne oblike in stopnje težav v gibalnem sistemu. Težave, kot so neudobje in bolečine, se med vožnjo pojavljajo pri vsaj treh četrtinah oseb, in sicer predvsem v predelu hrbtenice. Razlike se pojavijo tudi med spoloma, saj ženske zaznavajo neudobje bolj pogosto in intenzivnejše.

Dokler se avtomobil ne premika, se sedenje v avtomobilskem sedežu ne razlikuje bistveno od sedenja v pisarniškem stolu. Takoj, ko se vozilo začne premikati, pa se situacija spremeni, saj je telo izpostavljeno različnim silam pospeševanje in zaviranja, zibanju, vibracijam, hrupu in plinom. Voznik je pri tem še na slabšem, saj med vožnjo aktivno uporablja nogi, in ju zato ni mogoče uporabiti za oporo in stabilizacijo spodnjega dela telesa, kot je običajno pri sedenju na stolu. Vsa opora je torej na medenici. Vsi prej opisani fizikalni dejavniki, kot tudi položaj osebe med vožnjo, imajo vpliv na nastanek posturalnih težav. Da je med vožnjo najbolj prizadeta hrbtenica, dokazuje dejstvo, da ima ledvena hrbtenica svojo resonančno frekvenco pri 4 do 5 Hz, to pa je frekvenca, ki se pojavlja med vožnjo. Na hrbtenico neugodno ne vpliva le vožnja, temveč je tudi pomembno, kako se iz avta izstopa in vstopa.

Večina ljudi preživi precej časa v avtomobilu. Marsikdo si pri tem ne utegne ali pa ne zna ustrezno naravnati svojega sedeža. Pravilno nastavljen avtomobilski sedež lahko bistveno zmanjša preobremenjenost gibalnega sistema. Ljudje se na različne notranjosti avtomobilov prilagajajo predvsem z različnimi postavitvami ekstremitet, medtem ko položaj trupa ostaja razmeroma stalen. Višina sedeža je pomembna predvsem zaradi preglednosti, strop pa ne sme omejevati glave. Noge in roke naj ne bodo iztegnjene. Le tako bodo ob morebitni nesreči delovale kot vzmet. Sedeži, ki imajo ledveno oporo, omogočajo, da je spodnji del hrbtenice rahlo ukrivljen navznoter. Če sedeži slednje nimajo, to povzroča zasuk medenice nazaj, s tem se zmanjša kot med stegni in trupom, zmanjša se ledvena krivina, poveča se mišična aktivnosti in pritisk na medvretenčne ploščice. Naslonjalo naj zavzema kot okoli 100 stopinj. Pomembna je tudi razdalja zatilja do vzglavnika, ki naj bi bila čim manjša. Z vsakim centimetrom oddaljenosti, se poveča verjetnost poškodbe vratne hrbtenice pri naletu od zadaj. Čeprav so izpolnjeni vsi pogoji, je lahko vzrok težav že dejstvo, da je hrbtenica dalj časa v istem priseljenem položaju. Hrbtenica se med daljšo vožnjo zaradi premalo gibanja utrudi. Prav tako pa je pomemben čas vožnje. Kar se tiče pojava neudobja, se postavljajo pod vprašaj vse vožnje, ki so daljše od ene ure. Priporočljivo je, da se med dolgo vožnjo večkrat ustavimo in razgibamo. Dejstva kažejo, da raje telovadimo za volanom (verjetno že zaradi prisotnega neudobja), kot da bi se pogosteje ustavljali.   

7 kontrolnih korakov pred vožnjo

Vzemite si čas in se seznanite z vsemi nastavitvami, ki vam jih omogočajo sedež, volan in varnostni pas.

1. korak

• Sedež si pomaknite naprej toliko, da lahko udobno pritisnete sklopko, zavoro in plin. Doseči morate pedala, nogi pa pri tem ostajata pokrčeni v kolenih.
• Nastavite si sedež na tako višino, da vam bo omogočen popoln pregled nad cesto. Preverite, da imate dovolj prostora nad glavo.

2. korak

• Nastavite si nagib sedeža tako, da bodo stegna oprta po celi dolžini
• Izogibajte se pritiska pod koleni.

3. korak

• Naslonjalo si nastavite tako, da bo podprta hrbtenica po celi dolžini vse do nivoja ramen.
• Naslonjalo naj ne bo preveč nazaj, saj bi to povzročilo nagib vratu in glave naprej. Nagib naslonjala naj bo med 100 in 110 stopinjami.

4. korak

• Nastavite si ledveno oporo tako, da imate podprto celo ledveno krivino hrbtenice.

5. korak

• Volan si dajte na višino, kjer ga boste z lahkoto dosegli in obvladali.
• Ko imate roki na volanu, morate med rokama videti stegna simetrično. Pravilni položaj dlani je t.i. prijem 10 minut do 14 ure.
• Roki morata biti rahlo pokrčeni v komolcih. Komolca morata biti pod nivojem ramen.

6. korak

• Nastavite si vzglavnik tako, da bo razdalja med zatiljem in vzglavnikom čim manjša. Zgornji rob vzglavnika naj bo v nivoju zgornjega roba ušes.

7. korak

• Nastavite si višino varnostnega pasu tako, da ramenski del varnostnega pasu poteka čez sredino ramena, bočni pa čim niže čez boke.

Ničesar ne boste izgubili, če si sedež pravilno nastavite, in če se boste med daljšo vožnjo pogosteje ustavljali in pretegnili. Prav tako se naučite pravilnega vstopanja v avtomobil in izstopanja iz avtomobila – potrebno je zmanjšati obremenitve hrbtenice. Vsaj 15 minut po vožnji, se izogibajte dvigovanju težjih bremen. Srečno in udobno vožnjo.

dr. David Ravnik, ph. dr., dipl. fiziot.

(objavljeno v : Ravnik D. (Ne)zdrava vožnja z avtomobilom. Ben. Št. 4/07, maj 2007: 32-33. ISSN 1854833-4)